Sprednje stegenske mišice imenujemo kvadriceps (kar pomeni, da je sestavljen iz 4 manjših mišic: vastus medialis, vastus intermedius, vastus lateralis, rectus femoris), njegova osnovna naloga pa je izteg kolena.

Zadnje stegenske mišice imenujemo tudi nožni biceps (saj ga sestavljata dve mišici), njegova naloga pa je skrčenje kolena:

• Dvoglava stegenska mišica (latinsko musculus biceps femoris) je mišica sestavljena iz dolge glave (caput longum) in kratke glave (caput breve). Izvira iz sednične grčavine s skupno kito z polkitasto mišico ter lateralnega dela vzdolžnega nazobčanega roba telesa stegnenice. Pripenja se na lateralno stran mečnice. Mišica je fleksor kolenskega sklepa, pri pokrčenem kolenskem sklepu rotira golen navzven, pri iztegnjenem pa rotira kolčni sklep in spodnji ud navzven. Dolga glava mišice izteguje in zunanje rotira kolčni sklep.

• Polopnasta mišica (latinsko musculus semimembranosus) je mišica sestavljena iz dveh medialnih in enega lateralnega snopa. Lateralni snop krepi sklepno ovojnico zadajšne strani kolenskega sklepa. Izvor predstavlja lateralni del sednične grčavine, narašča se na medialni kondil golenice. Polopnasta mišica izteza kolčni sklep, krči kolenski sklep. Pri pokrčenem kolenskem sklepu notranje rotira golen pri iztegnjenem pa rotira kolčni sklep in spodnji ud navznoter.

Dvoglava mečna mišica (musculus gastrocnemius) je močna povrhnja mišica na zadnji strani goleni. Skupaj z veliko mečno mišico sestavlja troglavo mečno mišico. Mišico sestavljata dve glavi, in sicer lateralna glava (caput laterale), ki izvira lateralnega epikondila in zadnje površine stegnenice ter sklepne ovojnice kolenskega sklepa, in medialna glava (caput mediale), ki izvira iz zadnje površine stegnenice ter sklepne ovojnice kolenskega sklepa. Kiti obeh glav se spojita s kito velike mečne mišice in se naraščajo na petnico.Mečno mišico sestavljata dve mišici (gastronemius in soleus), njuna naloga pa je pomoč, ko se odrivamo ali stopamo na prste.

Velika mečna mišica (musculus soleus, iz besede solea - sandal) je mišica na zadnji strani goleni, ki poteka pod dvoglavo mečno mišico, in je udeležena predvsem pri stoječem položaju in hoji. Skupaj s slednjo mišico tvori troglavo mečno mišico. Izvira iz golenice, mečnice ter med njima razpetega tetivnega loka (arcus tendideus m. solei), kita mišice pa se spaja skupaj s kito dvoglave mečne mišice in se narašča na petnico.

Velika pritezalka (adductor magnus) največja in najmočnejša mišica skupine primikalk v stegnu. Leži v globokem sloju in je sestavljena iz treh snopov (zgornji, medialni in spodnji). Medialni snop se združi z dolgo pritezalko v aponevrozo. Med aponevrozo in kito spodnjega snopa se nahaja odprtina hiatus adductorius za stegensko arterijo in veno. Izvira iz sramnice, sednice in sednične grče ter se pripenja na zgornji del nazobčanega roba stegnenice, vzdolž celega medialnega dela roba stegnenice in spodnji del medialnega kondila stegnenice in tuberculum adductorium. Velika pritezalka primika kolčni sklep. Pri iztegnjenem kolčnem sklepu zgornji snopi sodelujejo pri zunanji rotaciji, spodnji snopi sodelujejo pa pri notranji rotaciji kolčnega sklepa. Zgornji snopi sodelujejo pri fleksiji, spodnji pa sodelujejo pri extenziji kolčnega sklepa.

Kratka pritezalka (latinsko musculus adductor brevis) je mišica iz skupine primikalk v stegnu. Izvira iz sprednje strani zgornje veje sramnice ter se narašča na medialni del nazobčanega roba telesa stegnenice, posteriorno od izvora stegenske preme mišice. Kratka pritezalka primika, zunanje rotira in krči kolčni sklep.

Dolga pritezalka (latinsko musculus adductor longus) je mišica stegna. Izvira iz sprednje strani zgornje veje sramnice in se narašča na medialni del nazobčanega roba telesa stegnenice, posteriorno od izvora stegenske preme mišice. Dolga pritezalka primika, zunanje rotira in krči kolčni sklep.