Kaj so maščobe?
Maščobe ali lipidiso zapletene molekule, ki so sestavljene iz glicerolain maščobnih kislin. So pomemben vir energije, ki ga telo začne uporabljati takoj, ko se izpraznijoglikogenske rezerve. Nujne so za zdravje in normalno delovanje telesa, zato jih nikakor ne smemo izločiti iz prehrane, obstajajo pa dobre in slabe maščobe. Slabih se je potrebno čim bolj izogibati, dobre pa so, kot že rečeno nujne za normalno funkcioniranje telesa.
| ŽIVALSKE | RASTLINSKE |
|
|
ali po kemični sestavi na:
| NASIČENE MAŠČOBNE KISLINE | NENASIČENE MAŠČOBNE KISLINE |
|
|
| ZDRAVE (DOBRE) | NEZDRAVE (SLABE) |
|
NASIČENE MAŠČOBNE KISLINE (NMK)
Nahajajo se v vseh vrstah maščobe, obilica pa jih je v trdih maščobah, preveč NMK v prehrani pomeni težave z zdravjem, še posebej v povezavi s srčno-žilnimi boleznimi. Telo tudi odvečni sladkor spreminja v NMK, ki se potem naložijo v telesu, kot odvečna maščoba (adipoza).
NMK se delijo na kratke, srednje in dolge.
Kratke NMK se lahko delno raztopijo v vodi in so pri telesni temperaturi v tekočem stanju. Daljše kot so, manjša se njihova zmožnost raztapljanja z vodo ter veča zmožnost raztapljanja z drugimi maščobami, tako da so dolge NMK pri telesni temperaturi trde, njihova topilna temperatura pa je okrog 150 C. Kratke NMK so prisotne v manj kot 10% vseh NMK v mlečni maščobi in maslu, najdemo pa jih tudi v kokosovi in palmini maščobi, gre pa za butirično, kaproično in kaprilično maščobno kislino. Telo jih, tako kot srednje dolge NMK porablja pretežno za energijo, ker so zaradi svoje dolžine hitro razgradljive.
Dolge NMK so trde pri telesni temperaturi, netopne v vodi, imajo tendenco, da se držijo oz. čimbolj lepijo skupaj, celice jih potrebujejo za izgradnjo svojih membran, so pa eden od glavnih krivcev za srčno-žilne bolezni (žilni strdki) pri ljudeh, katerih večina prehrane bazira na živilih, ki imajo visoko vsebnost dolgih NMK, kot so: govedina, svinjina, jagnjetina in mlečni izdelki .
NENASIČENE MAŠČOBNE KISLINE (NNMK)
NNMK se od NMK razlikujejo po kemijski sestavi samo po več vezeh med ogljikovimi atomi in po tem, da za razliko od NMK, imajo rahel negativen električni naboj, kar pomeni da se ne privlačijo med seboj in tako imajo NNMK verige tendenco, da se čimbolj razpršijo po površini, zato so v tekočem stanju pri sobni temperaturi, kar je značilno za rastlinska olja. Telesne celice potrebujejo za svoje normalno funkcioniranje pretočne membrane, zato morajo imeti dovolj NNMK, da jim to pretočnost lahko omogočijo.
Poznamo mono-nenasičene MK (MNNMK), ki nimajo nekega pretiranega pomena za zdravje, v bistvu tiste MNNMK, ki se nahajajo v mleku in tropskih oljih, so lahko v večjih količinah škodljive za zdravje, ker ovirajo procese mnogo, za zdravje bolj pomembnih maščobnih kislin. Izjema je OLEIČNA KISLINA, ki se nahaja v olivah in oreščkih in z svojim tekočim stanjem že pri 13 stopinjah C vzdržuje prožne arterije.
OLEIČNA KISLINA je glavna MK v oljih, ki jih izločajo naše kožne žleze.
Mnogo bolj pomembne za zdravje pa so poli-nenasičene MK (PNNMK), so ekstremno pomembne v prehrani, še posebej dve: LINOLEJSKA KISLINA (linoleic acid LA) oziroma OMEGA6 in ALFA-LINOLENSKA KISLINA (alpha-linolenic acid LNA) oziroma OMEGA3, ki si zaradi svoje pomembnosti zaslužita posebno poglavje. LNA pravimo tudi supernenasičena MK, da jo lažje razlikujemo od drugih PNNMK.
Telo potrebuje veliko PNNMK za ogromno procesov in funkcij, kot so: delovanje hormonov, živčevja, sinaps, različnih žlez, možganskih celic in celic nasploh.